Za predstavnike univerzitenega vodstva
Če ste predstavnik univerzitetnega vodstva, vam predstavljamo, kaj lahko in kaj morate po mnenju raziskav storiti, da bi bolje podprli raznolike študente pri prehodu v visokošolsko izobraževanje:
Razširitev dostopa ni dovolj. Vsak visokošolski zavod mora ustvariti pogoje, da lahko vsak študent doseže svoj polni potencial
Če želite, da vaša visokošolska ustanova postane vključujoča, širjenje dostopa ni dovolj. Vsak visokošolski zavod mora ustvariti pogoje, da lahko vsak študent doseže svoj polni potencial. Upoštevajte potrebe vseh študentov in tudi potrebe posameznih skupin študentov – ne le tistih, ki pridejo neposredno po šoli, študirajo redno ali živijo v kampusu; ne le tistih, ki so tradicionalno dobro opravljali vaše programe.
Univerzitetni organi morajo poiskati strukturne rešitve za spodbujanje vključevanja tako, da (1) ugotovijo, kaj različni študenti potrebujejo za uspeh, in (2) se prilagodijo potrebam različnih študentov.
- Vgraditi morate mehanizme za (1) opredelitev začetnega znanja in spretnosti, ki jih morajo študenti prinesti v prvi letnik, (2) opredelitev posebnih vrzeli, ki jih imajo posamezni študenti na tem področju, in (3) zagotovitev konkretnih rešitev za podporo študentom pri premagovanju teh vrzeli. Univerzitetni organi bi morali omogočiti takšne mehanizme za vse programe in vzpostaviti rešitve na ustrezni ravni. Za te mehanizme je treba zagotoviti ustrezna sredstva, informacije o njih pa morajo priti do študentov in učiteljev.
- Ustvariti morate kanale in varne prostore za pridobivanje pripomb študentov o tem, kaj po njihovem mnenju deluje ali ne deluje in s čim se študenti spopadajo v časovnem okviru, ki omogoča odzivanje na te pripombe in ustrezno ukrepanje, če je to potrebno. Poskrbeti morate tudi za kanale, prek katerih lahko študentom sporočite, kako so bile njihove pripombe upoštevane in zakaj nekatere njihove pripombe niso bile upoštevane. Študenti morajo videti, da si skupaj prizadevate za izboljšanje študentske izkušnje, ne pa da se ne glede na vse zahteve študentov samo odzivate.
- Če je to v vašem okolju primerno, morate ustvariti možnosti za skrajšani delovni čas ali bolj prilagodljiv študij za študente, ki morajo delati več ur, da preživijo sebe in svojo družino, ter za študente z družinskimi ali zdravstvenimi težavami, ki ne morejo študirati polni delovni čas.
- Če ne morete sprejeti le tistih študentov, ki jim lahko dejansko pomagate na njihovi učni poti (nimate sprejemnih izpitov ali pa obstoječi izpiti ne pokažejo, ali imajo študenti začetne kompetence, znanje ali spretnosti, potrebne za uspeh v določenem programu), morate podpreti študente, ki se že na začetku odločijo za izpis. Potrebujete posebno skupino/enoto, ki bo takim študentom pomagala poiskati podporo, ki jo potrebujejo za nadaljevanje svojega trenutnega programa, ali pomagala takim študentom najti program, ki jim bolj ustreza na vaši univerzi, ali najti alternativno učno pot drugje v vašem izobraževalnem sistemu.
See also: Moore-Cherry et al., 2015
Podpora raznolikim študentom pri prehodu mora postati bistveni del univerzitetne kulture, tako vaših institucionalnih vrednot kot prakse.
- Vsi študenti so različni in okolje mora biti dovolj vključujoče, da lahko vsi študenti uspevajo.
- Vsi, ki delajo na univerzi, se morajo zavedati, kako lahko študentom nehote vzbudijo občutek, da ne sodijo na univerzo ali da niso dovolj dobri. Univerze morajo študentom sporočiti, da so na univerzi dobrodošli in da jih bodo podpirali pri njihovih prizadevanjih, da bi dosegli svoj polni potencial.
- Vključevanje mora biti vključeno v vse vidike študentske izkušnje; vsi, s katerimi študenti pridejo v stik na univerzi, ter sami univerzitetni prostori in prakse morajo dati študentom občutek, da pripadajo univerzi.
- Podpora študentom se ne sme prenesti le na podporne službe. Raziskave so pokazale, da so politike prehoda, ki ne vključujejo temeljnega akademskega izvajanja, redko učinkovite (npr. Pollard in Bamford, 2022). Poskrbite, da bodo vsi, ki lahko podpirajo študente prvega letnika pri prehodu, vedeli za obstoj, naloge in najboljše prakse drug drugega.
- Tudi podpore študentom ni mogoče prepustiti pobudi, dobri volji ali iznajdljivosti posameznih akademikov. Podpreti morate tiste, ki poučujejo študente prvega letnika, pri njihovih prizadevanjih za podporo študentom pri prehodu v visokošolsko izobraževanje.
Priznavanje posebne vloge, ki jo morajo imeti tisti, ki poučujejo študente prvega letnika - poskrbite, da bodo tisti, ki poučujejo študente prvega letnika, ustrezno izbrani, podprti in nagrajeni.
- V prvem letniku dodiplomskega študija je ključnega pomena kakovostno olajšanje učenja. Pomanjkanje takega poučevanja lahko dejansko zelo vpliva na študijski uspeh študenta.
- Za delo učitelja v prvem letniku so potrebne posebne kompetence, zlasti pedagoško znanje in spretnosti.
- Tisti, ki poučujejo študente prvega letnika, morajo biti pri prevzemanju te posebne odgovornosti opolnomočeni in v celoti podprti. Tisti, ki poučujejo študente prvih letnikov, se pogosto počutijo kot najmanj pomembni in se preveč zavedajo svojih omejitev in tega, česar ne morejo storiti, ne pa tudi svoje moči, da zavestno ali nezavedno vplivajo na življenje študentov v dobrem in slabem. Vaš položaj vam daje priložnost – in odgovornost -, da to spremenite.
- Poskrbite, da bodo učitelji prvega letnika deležni podpore s pravočasnimi in ciljno usmerjenimi ukrepi stalnega strokovnega izpopolnjevanja, osredotočenimi na ozaveščanje in konkretna orodja, ter z viri (čas in dostop do specializiranega znanja, primeri najboljših praks itd.).
- Poskrbite, da bodo učitelji prvih letnikov, ki dobro opravljajo svoje delo pri podpiranju prehoda študentov in pripravljanju različnih študentov na uspeh, priznani in nagrajeni. Preverite, kaj lahko stori vaša univerza, da bo prestiž biti tak učitelj.
- Ne zanemarite “osnov” – prepričajte se, da ima vaša univerza vse potrebno za akademike, ki poučujejo študente prvega letnika, da bodo lahko dobili dobro predstavo o celotnem dodiplomskem programu in tudi o tem, kako je organizirana univerza. Za študente prvega letnika so ti akademiki obraz njihovega programa in celotne univerze.
Ustvariti pogoje za razvoj prehodne pedagogike, ki jo bodo razvijale in uvajale skupine visokošolskih učiteljev in asistentov, ki poučujejo študente prvega letnika.
- Takšno pedagogiko je treba uvesti v vseh prvih letnikih vseh dodiplomskih programov, ki jih imate.
- Vsi visokošolski učitelji in asistenti, ki delajo na istem študijskem programu, morajo delati kot ekipa, še posebej tisti, ki poučujejo študente prvega letnika.
- Visokšolski učitelji in asistenti prvega letnika potrebujejo čas in priložnosti za razpravo, razvoj in uvedbo usposabljanj, ki temeljijo na pedagogiki prehoda ob podpori strokovnjakov.
- Osnovni prvi koraki bodo razprave o usklajevanju razmerja med predmeti (kaj naj bi se študenti naučili pri vsakem predmetu in kako so predmeti med seboj povezani in nadgrajujejo drug drugega), časovna razporeditev nalog in zahteve ter splošnejša porazdelitev delovne obremenitve študentov.
- Za študente prvega letnika je skladna izkušnja prvega letnika ključnega pomena. Med različnimi predmeti/različnimi pristopi ali zahtevami učiteljev lahko obstajajo razlike, vendar jih je treba odkrito priznati in pojasniti, ne pa jih predstavljati kot edini pravi način.
- Spretnosti in temeljne kompetence, ki jih študenti potrebujejo za uspeh v visokošolskem izobraževanju, je treba načrtno razvijati v prvem letniku. Pri predmetih prvega letnika morajo imeti študenti številne (vendar ne nenamerno ponavljajoče se) priložnosti za razvijanje teh spretnosti in kompetenc ter povratne informacije o svoji uspešnosti.
- Predmeti prvega letnika morajo vključevati tudi dejavnosti, ki študentom pomagajo razviti občutek pripadnosti univerzi, programu in skupini študentov.
- Vodite, spodbujajte in podpirajte vse, ki si morajo za to skupaj prizadevati.
Olajšati komunikacijo in sodelovanje med vsemi, ki sodelujejo ali bi morali sodelovati, da bi vsak študent lahko dosegel svoj polni potencial.
- Takšni pogovori omogočajo boljše razumevanje in izpolnjevanje potreb učencev.
- Takšno sodelovanje lahko pomaga zmanjšati delovno obremenitev in povečati motivacijo vseh vpletenih.
- Osredotočite se na spodbujanje najboljših praks posameznikov, skupin in celotnih programov ali storitev. Najboljše prakse morajo postati znane in se morajo deliti. To bo motiviralo in navdihnilo za nadaljnja prizadevanja tako tiste, katerih prizadevanja so tako priznana, tiste, ki se spopadajo s težavo, ki so jo drugi že rešili, kot tudi tiste, ki težave morda sploh še niso opazili.

Sodelovanje je ključnega pomena za učenje in vključevanje študentov. Zato je pomembno, da študentom omogočimo več načinov vključevanja (v smislu vsebine predmeta, vrst učnih dejavnosti in načinov prikazovanja učenja - glej na primer univerzalno oblikovanje za učenje (UDL)).
Vključenost študentov se bo povečala tudi tako, da bodo akademiki pokazali, da jim ni vseeno za vsebino predmeta ter za učenje in dobro počutje študentov.
Dandanes morajo akademiki, ki poučujejo študente prvega letnika, poskrbeti, da so predmeti in učne dejavnosti zanimivi za vse bolj raznolike skupine študentov. Večja kot je skupina ter bolj kot so različna ozadja in izhodišča študentov, bolj zahtevna je ta naloga. Prepoznajte in nagradite ta dodatna prizadevanja tistih, ki na vaši univerzi poučujejo predmete prvega letnika.
Študenti pogosto trpijo za sindromom prevaranta in imajo občutek, da ne pripadajo univerzi ali svojemu študiju. Univerza mora študentom dati pošteno priložnost, da preverijo, ali so se odločili prav. V eni izmed raziskav je bilo zapisano: “University staff (academic, administrative and academic support) all have a significant role in support[ing] the students’ feelings of ‘connectedness’ to the university by regular, open and clear communication, relationships that provide stability and provide genuine concern and empathy for the challenges faced by students in transition. The building of trusting and respectful relationships is key to student success and belonging” (Meehan & Howells, 2019: 1388-1389).
Pri predmetih prvega letnika, ki se bolj osredotočajo na vidike poučevanja in učenja, je treba vključiti dejavnosti, ki študentom pomagajo razviti občutek pripadnosti univerzi, programu in skupini študentov. Za občutek pripadnosti je prav tako pomembno, da lahko študenti razvijejo ključne kompetence, ki so potrebne za uspeh v visokošolskem izobraževanju: samostojno, neodvisno ali samostojno učenje, kritično mišljenje, znanstevno in strokovno pisanje itd. Te kompetence morda niso izrecno izražene v učnih izidih programa, vendar se morajo odražati v učnih izidih predmeta - akademiki pa se morajo naučiti, kako pomagati študentom z različnimi izhodišči pri razvijanju teh kompetenc.
Univerzitetni organi imajo edinstven položaj, da lahko uvedejo ali dodatno izboljšajo prakse revizije učnih načrtov in dejavnosti strokovnega razvoja, ki temeljijo na rezultatih in so osredotočene na študente ter podpirajo programe, skupine fakultet in posamezne akademike pri oblikovanju in izvajanju predmetov, ki vsakemu študentu pomagajo verjeti, da lahko uspe, ne glede na morebitne "pomanjkljivosti", ki jih ima na prvi dan v primerjavi z "idealnimi študenti", ki pa tako ali tako ne obstajajo.
Študenti prvega letnika so v prehodnem obdobju. Imajo različna izhodišča in mnogi med njimi se morajo še naučiti, kako se učiti na univerzitetni ravni. Študenti se morda ne zavedajo zahtev posameznih predmetov. Tega ne morejo razrešiti le podporna služba, pač pa je potrebno stalno spodbujanje s strani visokošolskih učiteljev in asistentov.
Kot eden izmed vodji univerze ste v najboljšem položaju, da ustvarite pogoje, v katerih bodo skupine akademikov, ki poučujejo študente prvega letnika, razvijale in uvajale prehodno pedagogiko.
Študente prvega letnika je treba vključiti v razpravo o tem, kaj jih spodbuja pri učenju. Akademiki morajo poiskati načine, kako študente vključiti v nove - in morda zahtevne - strategije učenja in jim pojasniti, zakaj so te pomembne za njihovo akademsko rast.
Vodje univerz lahko ustvarijo kanale in varne prostore za pridobivanje mnenj in pripomb študentov o tem, kaj deluje in kaj ne ter s čim se študenti spopadajo, in pravočasno ukrepajo na podlagi teh pripomb. Poskrbeti morate tudi za kanale, prek katerih lahko študentom sporočite, kako so bile njihove pripombe upoštevane in zakaj nekatere njihove pripombe niso bile upoštevane. Študenti morajo videti, da si skupaj prizadevate za izboljšanje študentskega položaja.
Ne pozabite, da ste na univerzi "domačini" in da so številna pravila, ki so postala del vaše podzavesti, samoumevna. Študenti prvega letnika so v nasprotnem primeru "tujci", ki so se znašli v novi v univerzitetni kulturi in ne poznajo pravil. Ne vedo, kaj se pričakuje od univerzitetnega študenta. Ne vedo, kako se obrniti po pomoč in sodelovati s tistimi, ki jih želijo podpreti pri učenju. Ne vedo, kakšna pričakovanja in zahteve nosi njihov program, določen predmet ali določen akademik.
Akademikom se svetuje, da na začetku nekaj časa namenijo temu, da pojasnijo osnovna pravila in pričakovanja ter študente po potrebi opomnijo nanje med izvajanjem predmeta.
Jasna opredelitev temeljnih pravil zahteva poseben nabor kompetenc in časa ter - bodimo odkriti - kar nekaj dodatnega truda. Kot vodja univerze morate priznati te dodatne zahteve, ki jih morajo izpolnjevati akademiki, ki poučujejo študente prvega letnika. Nobenega drugega načina ni, da bi vaša univerza postala vključujoča in ustvarila pogoje, da bi vsi študenti dosegli svoj polni potencial.
Tisti, ki poučujejo študente prvega letnika, imajo posebno vlogo pri podpori njihovega prehoda na visokošolsko raven izobraževanja. Gre za strokovno bogato izkušnjo, ki pa je hkrati lahko tudi izziv. Zato je pomembno, da se akademiki počutijo kot del skupnosti prakse - skupine kolegov, s katerimi lahko delijo svoje znanje in od katerih se lahko učijo tudi sami, ob enem pa čutijo podporo.
Delo v skupini je pomembno tudi za razvijanje usklajenega pristopa in doslednosti pri različnih predmetih/modulih prvega letnika. To omogoči razvoj razumeanja, kako so različni programski predmeti med seboj povezani in kako se med seboj nadgrajujejo.
Komunikacija znotraj skupnosti lahko pomaga pri usklajevanju urnikov ocenjevanja znanja in zahtev predmetov/programov ter boljši porazdelitvi delovne obremenitve študentov.
Akademiki, ki poučujejo študente prvega letnika, morajo imeti dostop do formalnih in neformalnih priložnosti za strokovno izpopolnjevanje (npr. čas za sodelovanje s kolegi v razpravah o dobrih praksah in zahtevnih vprašanjih), ki so prilagojene njihovim posebnim potrebam. Kot eden izmed vodja univerze lahko omogočite razvoj takšnih skupnosti. Poiščite načine, s katerimi lahko vi in tisti, ki jih vodite, spodbudite takšne razprave, učenje in sodelovanje.
Vključevanje je temelj vseh elementov okvira "Akademiki zmorejo". Zaradi širitve udeležbe so skupine študentov vedno bolj raznolike, akademiki pa imajo ključno vlogo pri zagotavljanju, da se vključevanje dejansko kaže na univerzi. Da bi se počutili vključene, morajo imeti vsi študenti občutek, da so aktivni, to pa se lahko spodbuja z načini komuniciranja akademikov s študenti, zasnovo predmetov, odločitvami na ravni programa ter univerzitetnimi politikami in praksami.
Vsi, ki delajo na univerzi - ne glede na njihovo vlogo - so skupaj odgovorni za to, da se vsak študent počuti dobrodošlega in ima podporo pri doseganju študijskega uspeha.
Vključevanje mora biti vključeno v vse vidike študentske izkušnje; vsi, s katerimi študenti pridejo v stik na univerzi, ter sami univerzitetni prostori in prakse morajo dati študentom občutek, da pripadajo univerzi.
Vodstvo univerze lahko to zagotovi tako, da poiščejo rešitve za spodbujanje vključevanja z (1) ugotavljanjem, kaj različni študenti potrebujejo, da bi dosegli svoj polni potencial, in (2) prilagajanjem potrebam različnih študentov.
Da bi študentje akademsko rasli, morajo vedeti, kako dobro jim gre študij in kako lahko pri učenju napredujejo. Študenti prvih letnikov so še posebej negotovi glede pričakovanih standardov, časa, ki ga morajo posvetiti učenju zunaj predavalnice, in glede tega, kako najbolje organizirati svoj čas. Ne vedo, ali morajo spremeniti svoje strategije učenja in kako oceniti kakovost svojega dela.
Kadar študenti niso prepričani o teh stvareh, vedno pogosteje prosijo za povratne informacije. Čeprav te povratne informacije potrebujejo, ni nujno, da jih vedno posredujejo akademiki. Akademiki lahko uporabijo različne pristope konstruktivne povratne informacije, ki breme prenesejo nazaj na študenta, in sicer v obliki samoocenjevanja in medsebojnega ocenjevanja, podprtega z rubrikami in vzorčnimi odgovori, ki jih študenti kritizirajo, itd.
Kot eden izmed vodja univerze lahko prispevate k spremembam na tem področju, tako da prepoznate posebno vlogo, ki jo morajo imeti tisti, ki poučujejo študente prvega letnika. Morate poskrbeti, da bodo tisti, ki poučujejo študente prvih letnikov, ustrezno izbrani, podprti in nagrajeni.
Vsaka univerza ima na voljo vrsto podpornih služb. Te so študentom v pomoč pri vprašanjih, ki presegajo okvir akademske vloge. Zaželeno je, da so akademiki seznanjeni z vrstami podpornih služb, da lahko študente usmerijo k njim.
Ustvarjanje spodbudnega učnega okolja pa je neposredna odgovornost akademikov.
Podpora raznolikim študentom pri prehodu mora postati bistveni del univerzitetne kulture.
Raziskave so jasno pokazale, da je "dostopnost" akademikov za študente pomembna [npr. Charalambous, 2020; Ekornes, 2022; Gill, 2021; Kift in Nelson, 2005; Pollard in Bamford, 2022].
Mnogi študenti opustijo študij, ker ne dobijo pomoči, ki jo potrebujejo in ko jo potrebujejo. To se prepogosto zgodi, ker študenti ne zaprosijo za pomoč. Morda so premalo ozaveščeni/zaupljivi glede načina, kako lahko pristopijo k akademikom, zato jih je treba izrecno seznaniti z možnostmi, ki so jim na voljo za komunikacijo z akademiki.
Vendar pa je treba najti ravnovesje med dostopnostjo in neobvladljivo delovno obremenitvijo zaradi vprašanj študentov, ki jih je mogoče učinkoviteje obravnavati na druge načine. Pri tem je lahko v pomoč dogovorjen protokol o tem, kako naj študenti stopijo v stik z akademiki na določenem programu. Na primer, jasno je treba opredeliti pravila pošiljanja elektronske pošte, študentom in akademikom pa je treba nazorno razložiti, kako pravilno uporabljati vsa virtualna učna okolja, če se bodo uporabljala kot komunikacijsko sredstvo.
Poskrbite, da bodo na vaši univerzi tisti, ki delajo s študenti prvega letnika, imeli čas, da bodo študentom bolj dostopni - vključite ta dodatni čas v "ure"/točke oziroma karkoli uporabljate za merjenje delovne obremenitve tistih, ki poučujejo študente prvega letnika dodiplomskega študija. Zagotovite, da bodo poučevanje predmetov prvega letnika zaupali le tistim, ki se bodo pri študentih počutili udobno, če jih bodo prosili za pomoč.
Zavedajte se posebne vloge, ki jo morajo imeti tisti, ki poučujejo študente prvega letnika. Poskrbite, da bodo tisti, ki poučujejo študente prvih letnikov, ustrezno izbrani, podprti in nagrajeni.
Mnogi študenti prvih letnikov so navdušeni nad novo pridobljeno svobodo, vendar se pri spremljanju svojega učenja preveč zanašajo na akademike. Zato je del naloge akademikov, da študentom pomagajo, da se naučijo, kako postopoma postati bolj samostojni pri učenju. Ne pozabite, da se študenti še vedno učijo, kako organizirati socialno življenje s študijskimi zahteve.
Ni nujno, da akademiki vedo, kako najbolje podpreti študente pri učenju - akademiki so se tega naučili sami in nikoli niso bili naučeni, kako takšne vsebine poučevati druge. Vodstvo univerze lahko akademikom, ki poučujejo študente prvega letnika, omogoči, da si vzamejo čas za učenje teh pristopov pri opravljanju svojega poklica - kako podpirati in spodbujati samostojnost pri vseživljenjskem učenju.
Akademiki lahko študentom pomagajo pri prehodu na univerzitetno raven izobraževanja na več načinov. Morda je najpomembnejše, da lahko akademiki podpirajo študente na poti k doseganju njihovega polnega potenciala. To vključuje spoznanje, kdaj določen študent potrebuje dodatno pomoč ali, nasprotno, kdaj potrebuje dodaten izziv. Poleg tega lahko akademiki pomagajo prepoznati študente, katerih potencial ne ustreza izbiri programa/predmeta/univerze, in jih po potrebi usmerjajo k podporni službi.
Vodstvo univerze lahko olajša komunikacijo in sodelovanje med vsemi, ki si prizadevajo ali bi si morali prizadevati, da bi vsak študent lahko v celoti izkoristil svoj potencial.
Citati iz znanstvenih publikacij:
- “Universities need to understand the different transition journeys of students to provide an inclusive environment where all students can thrive” (Charalambous, 2020: 1420)
- “There is consensus in the international literature that it is no longer sufficient merely to widen access mechanisms: higher education institutions (HEIs) must create the conditions for all students to succeed.” (Cifuentes Gomez et al., 2022: 2)
- “It needs to be acknowledged that students and lecturers have joint responsibility for student success: a first stage in accepting such responsibility would be to gain a better understanding of the complex processes that seem to influence students’ academic success.” (Hassel & Ridout, 2018: 12)
- “Universities have a responsibility towards students’ education and also with regards to their holistic development, well-being and overall quality of life.” (Knoesen & Naudé, 2018: 269)
Za več citatov iz raziskovalnih publikacij, ki dokazujejo, da imajo akademiki velik vpliv na prehod študentov v visokošolsko izobraževanje, in poudarjajo načine, na katere so akademiki dokazali, da imajo takšen vpliv, glej START “Academics can” Compilation of Quotes.
Reference:
- Charalambous, M. (2020). Variation in transition to university of life science students: Exploring the role of academic and social self-efficacy. Journal of Further and Higher Education, 44(10), 1419–1432. https://doi.org/10.1080/0309877X.2019.1690642
- Cifuentes Gomez, G., Guzmán, P., & Santelices, M. V. (2022). Transitioning to higher education: Students’ expectations and realities. Educational Research, 64(4), 424–439. https://doi.org/10.1080/00131881.2022.2087712
- Ekornes, S. (2022). The impact of perceived psychosocial environment and academic emotions on higher education students’ intentions to drop out. Higher Education Research & Development, 41(4), 1044–1059. https://doi.org/10.1080/07294360.2021.1882404
- Gill, A. J. G. (2021). Difficulties and support in the transition to higher education for non-traditional students. Research in Post-Compulsory Education, 26(4), 410–441. https://doi.org/10.1080/13596748.2021.1980661
- Hassel, S., & Ridout, N. (2018). An Investigation of First-Year Students’ and Lecturers’ Expectations of University Education. Frontiers in Psychology, 8, 2218. https://doi.org/10.3389/fpsyg.2017.02218
- Kift, S., & Nelson, K. (2005). Beyond curriculum reform: Embedding the transition experience. Proceedings of the 28th HERDSA Annual Conference, 225–235.
- Knoesen, R., & Naudé, L. (2018). Experiences of flourishing and languishing during the first year at university. Journal of Mental Health, 27(3), 269–278. https://doi.org/10.1080/09638237.2017.1370635
- Meehan, C., & Howells, K. (2019). In search of the feeling of ‘belonging’ in higher education: Undergraduate students transition into higher education. Journal of Further and Higher Education, 43(10), 1376–1390. https://doi.org/10.1080/0309877X.2018.1490702
- Moore-Cherry, N., Quin, S., & Burroughs, E. (n.d.). Why Students Leave: Findings From Qualitative Research Into Student Non-completion In Higher Education In Ireland (Focused Research Report No. 4). National Forum for the Enhancement of Teaching and Learning in Higher Education.
- Pollard, L., & Bamford, J. (2022). Lost in transition: Student journeys and becoming—Deliberations for a post‐COVID era. The Curriculum Journal, 33(3), 346–361. https://doi.org/10.1002/curj.132